Okolje in prostor

Splošno

Oljčnik MAHNIČ v osrčju Brega v zaledju Trsta, na rahlo vzvalovanem pobočju iz laporja in peščenjaka, v občini Dolina, prištevamo med najbolj severne nasade oljk v tem predelu Srednje Evrope. Bližina in vpliv morja, litološke in geološke značilnosti istrske zemlje ter navezanost ljudi na to večno rastlino omogočajo izredno kakovost pridelka.

Na obmejnem pasu, ki predstavlja od vedno stičišče narodov in kultur, nas danes ponovno združuje ljubezen do naše žlahtne sorte “Belice”.

Oljčne veje z oljkami

Zgodovinski prikaz

Izvor sorte Belica na Tržaškem in v Istri je treba iskati v obdobju pred prihodom Rimljanov. Feničanski in grški koloni, ki so pluli po jadranskem morju, so uvedli ne samo gojenje oljke, temveč tudi celo vrsto spoznanj in tehnik o pridelavi olja.

Iz znamenitega arhiva v Benetkah izhaja zelo pomembna listina, s pripisanim določilom z dne 26. aprila leta 847, ki ga je napisala tržaška nuna Maru, s katerim je obvezala opatijo iz Sesta, za 55 plenirjev oljk.

Dejstvo, da je oljkarstvo zavzelo važno vlogo v dobi rimskega imperija, dokazujejo ostanki stiskalnice za olje starih Rimljanov (kamnitega podstavka torklje), ki jih odkrili v Boljuncu v občini Dolina leta 1996. Stiskalnica je služila tako imenovani “X Regio Venetia et Histria”.

V 14. stoletju, pripoveduje zgodovinar Caprin, je oljkarstvo v Trstu predstavljalo velik delež poslov in zanesljiv vir dohodka. … Z javnim razpisom … so dodeljevali nekatere predele gozdov, da bi jih očistili in spremenili v nasade. Zgodovinar omenja še, … da so že opravili melioracijo zemljišč pri Farnetu in v Bregu, ter so v mesecu februarju zasadili oljčne sadike.. Kot izhaja še iz njegovega pričevanja, … so oljke obdajale zaliv …, v mestu pa … je bilo veliko število torkelj in kleti, kjer so stiskali grozdje … V takem kontekstu torej, … vino in olje predstavljata bogata sadova te rodovitne zemlje.

V 15. stoletju je bilo med številnimi spopadi z Beneško republiko mesto obkoljeno, vendar ni nikoli zmanjkalo vina ne olja; Benečani so se utaborili zunaj mesta (v dolini Brega), kjer so uničili trte in namestili njihove šotore iz oljčnih vej.

V samem mestnem statutu, ki izhaja iz 16. stoletja, je zanimivo poglavje – De Trapetis sive Torcolaribus Olearijs – posvečeno torkljam, ki so prisotne v mestu. Določena so tudi pravila in delovanja stiskalnic in način obdavčenja.

Leta 1847 je zgodovinar Pietro Deviak opisal oljčno olje Belica, pohvalil njegove dobre lastnosti in posebnosti ter dodal, da ga prav zaradi le-teh pošiljajo sami kraljici Mariji Terezi v Avstrijo.

V 20. stoletju je treba omeniti dve hudi zimi : leta 1929 in leta 1956, ko sta mraz in poledica poškodovala in uničila oljke.

Preporod in razcvet pa se je začel v osemdesetih letih. Zato se moramo zahvaliti tedaj maloštevilnim trmastim ljubiteljem, ki so zaorali ledino in zasnovali smernice za prihodnost.

Oljčne sadike v 20. stoletju v tisočih

Nabiranje oljk